»Zamišljam si jo tako, kot da stopim Cankarju v glavo. Motive, ki so ga obsedali, bi rad spravil v predstavo.«
»Pisca veselih in žalostnih zgodb, ki jih danes prištevamo v vrh slovenske literature, ne bomo nikoli do konca spoznali. To je vesela usoda vseh velikih umetnikov in njihovih umetniških del. Ravno v tem je pravzaprav vsa skrivnost. Tudi pri Cankarju. V gledališču ga lahko uprizarjamo v neskončnost, ker se zdi, da bomo v njegovih dramah vedno znova našli še nekaj neodkritega, neizpovedanega kot nekakšna slutnja.«
»Spremenili smo se. Oči, ki te berejo, so drugačne. Zato bomo v tvojih delih poslej odkrili marsikaj, česar še ne poznamo.«
»Cankar je bil že pred potresom na dnu družbe, revež, komaj se je prebijal iz meseca v mesec.«
»Vsaka zakonodaja, ki ne varuje življenja, je krivična. Nerojeni otrok je človek, glavna razlika z rojenim je, da je še v maminem trebuhu in ga s prostim očesom ne moremo videti.«
»Ne v areni literature, ampak v areni življenja sem stal.«
»Smo glas nerojenih otrok ter mater in očetov v stiskah.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju