»Dramatizacija osvežuje stereotipno cankarjansko mater z vidika razrednega sramu.«

»Pisca veselih in žalostnih zgodb, ki jih danes prištevamo v vrh slovenske literature, ne bomo nikoli do konca spoznali. To je vesela usoda vseh velikih umetnikov in njihovih umetniških del. Ravno v tem je pravzaprav vsa skrivnost. Tudi pri Cankarju. V gledališču ga lahko uprizarjamo v neskončnost, ker se zdi, da bomo v njegovih dramah vedno znova našli še nekaj neodkritega, neizpovedanega kot nekakšna slutnja.«

»Vsak v svojem umetniškem izrazu sta zgradila dve 'izmed najbolj ikoničnih poetik slovenske moderne, katerih sinonima sta Cankarjevo leposlovje in Smrekarjeva grafika'.«

»Cankar je bil človek majhnih in zelo človeških užitkov.«

»Cankarja so torej uporabljali bolj zaradi tega, ker so ga potrebovali v integralni, necenzurirani varianti. Zato njegove cenzurirane besede s konca 30. let toliko bolj ustrezajo kot geslo znaka svobode.«

»Spremenili smo se. Oči, ki te berejo, so drugačne. Zato bomo v tvojih delih poslej odkrili marsikaj, česar še ne poznamo.«

»Cankar je bil že pred potresom na dnu družbe, revež, komaj se je prebijal iz meseca v mesec.«

»Vsaka zakonodaja, ki ne varuje življenja, je krivična. Nerojeni otrok je človek, glavna razlika z rojenim je, da je še v maminem trebuhu in ga s prostim očesom ne moremo videti.«

»Ne v areni literature, ampak v areni življenja sem stal.«